ŽIVA BITJA IN KROŽENJE SNOVI V NARAVI
Avtorice: Ana Hotujec, Urška Kerin, Ema Kobal, Tanja Košir, Sara Rupert in Tjaša Skvarča
NAVODILA ZA UČITELJE
Delovni listi z naslovom Živa bitja v naravi so bili izdelani s pomočjo učnega načrta za naravoslovje in tehniko za 5. razred osnovne
šole. Ta učni načrt lahko najdete tudi na tej povezavi: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_naravoslovje_in_tehnika.pdf
(stran 17)
Predlagamo vam, da najprej vzamete snov iz učbenikov za naravoslovje in tehniko v 5. razredu in poiščete poglavja o živih
bitjih ter o kroženju snovi v naravi, torej tudi o prehranjevalnih verigah. Naloge na delovnih listih so podobne nalogam iz delovnih zvezkov pri predmetu naravoslovja in tehnike za 5. razred, zato lahko dodatna pojasnila nalog najdete tudi tam.
Cilji teh nalog so, da se učenci začnejo zavedati, kako pomembno je kroženje snovi v naravi ter tudi, kako to kroženje poteka.
Učenci spoznajo prehranjevalne verige in splete ter se soočijo z novimi pojmi (razkrojevalec, zajedalec, potrošnik, proizvajalec, plen, plenilec, fotosinteza idr.).
Delovni listi z naslovom Živa bitja v naravi so bili izdelani s pomočjo učnega načrta za naravoslovje in tehniko za 5. razred osnovne
šole. Ta učni načrt lahko najdete tudi na tej povezavi: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_naravoslovje_in_tehnika.pdf
(stran 17)
Predlagamo vam, da najprej vzamete snov iz učbenikov za naravoslovje in tehniko v 5. razredu in poiščete poglavja o živih
bitjih ter o kroženju snovi v naravi, torej tudi o prehranjevalnih verigah. Naloge na delovnih listih so podobne nalogam iz delovnih zvezkov pri predmetu naravoslovja in tehnike za 5. razred, zato lahko dodatna pojasnila nalog najdete tudi tam.
Cilji teh nalog so, da se učenci začnejo zavedati, kako pomembno je kroženje snovi v naravi ter tudi, kako to kroženje poteka.
Učenci spoznajo prehranjevalne verige in splete ter se soočijo z novimi pojmi (razkrojevalec, zajedalec, potrošnik, proizvajalec, plen, plenilec, fotosinteza idr.).
Delovni listi so razdeljeni na 5
nalog:
- Razvrščanje živih bitij v tri velike skupine: rastlinojedce, mesojedce in vsejedce.
- Spoznavanje pojmov proizvajalec, potrošnik, razkrojevalec.
- Potek in pomen fotosinteze.
- Urejanje prehranjevalnih verig in spletov.
- Pomen kroženja snovi v naravi in poseganje človeka v naravo.
Za vsako posamezno nalogo pa bomo spodaj napisale še navodila in rešitve.
1.
Naloga: Učenci na drugi strani natančnoizrežejo živa bitja in jih prilepijo v tabelo na prvi strani. Pri izrezovanju in lepljenju
potrebujejo škarje in lepilo/selotejp.
Rešitve: V prvi okvirček tabele prilepijo koalo, slona, kravo, miš in zajca.
V drugi okvirček krokodila, leva in kačo.
V tretji okirček pa medveda, opico, ježa in človeka.
2.
Naloga:
A) Učenci povežejo živa bitja iz desnega stolpca s pravilno skupino.
B) Učenci pojasnijo, zakaj nekaterim živim bitjem rečemo proizvajalci.
C) Učenci pojasnijo, zakaj nekaterim živim bitjem rečemo potrošniki.
D) Učenci naštejejo tri organske ostanke, najprej pa predlagamo, da se razloži, kaj pomenijo nekateri pojmi v vprašanju (organsko,
humus...).
E) Pod slike napišejo imena razkrojevalcev.
F) Učenci dopolnijo verigo tako, da najprej pravilno vstavijo manjkajoča živa bitja, nato pa jih še narišejo v modre okvirčke. Narišejo naj preproste skice ali pa najživa bitja prerišejo iz učbenika oziroma drugih gradiv.
Rešitve:
A) Potrošniki: zajec, kobilica, mačka, pajek
Proizvajalci: trava,marjetica
B) Rastline si hrano proizvedejo same iz vode in ogljikovega dioksida, potrebna pa je sončnasvetloba.
Nepravilen odgovor: Rastline hrano s pomočjo korenin črpajo iz tal.Iz tal dobijo le nekatere hranilne snovi in vodo.
Rastline hranijo organske snovi v listih, steblu, plodovih…
C) Živali si ne morejo same proizvajati hrano, zato se prehranjujejo z rastlinami in drugimi manjšimiživalmi.
D) odmrli deli rastlin, poginule živali, živalski iztrebki (po smislu tudi kakšne druge snovi, ki bi jih lahko šteli med organske ostanke)
E) glive/gobe, deževnik, bakterije
F) 2.člen = kobilica, 4. člen = orel, razkrojevalec spodaj = gobe
3.
Naloga: Učenci v kvadratke vpišejo pravilnebesede, ki so podane že v navodilu. Nekatere pojme lahko tudi narišejo, npr.sonce. Nato pa še dopolnijo formulo fotosinteze.
Rešitve:
Kvadratki, katerih puščice kažejo v rastlino: zgornji...sonce ali sončna svetloba, desni...ogljikov dioksid (CO2), pod koreninami...voda (lahko dodate tudi minerale).
Kvadratki, katerih puščice kažejo iz rastline: levi...glukoza, desni...kisik (O2).
Formula fotosinteze: sončna svetloba + voda + CO2 --> glukoza + kisik
4.
Naloga:
A) Učenci morajo urediti prehranjevalno verigo tako, da bo prav.
B) Učenci dopolnejo prazne črte tako, da nanje prepišejo pravilno izbiro iz oklepaja in na drugo črto v stavku napišejo ustrezno živo bitje. Nato pa naštejejo nekaj (npr. 3-5) plenilcev in plenov, najbolje tista, ki jih prej v delovnem listu še nismo omenili.
C) Učenci v prazna okenca narišejo živa bitja in tako dopolnijo prehranjevalne verige.
D) Učenci najprej napišejo, katero živo bitje je na sliki, nato pa se lotijo preostalega dela naloge. Odgovorijo na prvi dve vprašanji, torej na kratko pojasnijo, kaj so to zajedalci in kaj razkrojevalci. Najbolje je, da pojasnijo njihovo vlogo v naravi. Potem pa si izmislijo še dve prehranjevalni verigi, eno z zajedalci in eno z razkrojevalci (ni pomembno v katerem vrstnem redu).
E) Učenci s puščicami povežejo člene prehranjevalnega spleta in smiselno dopolnijo prazna okenca. V trikotnike pa zapišejo, če so živa bitja v tisti vrstici, v kateri je določen trikotnik, pleni ali pa plenilci.
Rešitve:
A) solata, polž, jež, lisica
B)
Lisica je plenilec, ki se prehranjuje z zajci (več rešitev, po smislu).
Solata je plen, ki je hrana polžem (več rešitev, po smislu).
Mačekje plenilec, ki se prehranjuje z mišmi (večrešitev, po smislu).
Plenilci: možnih več rešitev, npr. tiger, volk, morski pes...
Pleni: možnih več rešitev, npr. zajec, trava, žuželke...
C) Verige dopolnite po smislu. Na prvem mestu naj bi bil proizvajalec, na drugem rastlinojedec ali pa tudi vsejedec, torej tista živa bitja, ki jedo proizvajalce,in nato plenilci, ki jedo rastlinojedce (ali vsejedce).
D) Na sliki je zajedalec klop. Zajedalci so bitja, ki se zajedajo na druga bitja (živijo od njihovih teles/ na njihovih telesih). Razkrojevalci so bitja, ki razgradijo odmrle organizme. Prehranjevalni verigi rešite po smislu, zajedalci in razkrojevalci spadajo na konec verige.
E) Zelen trikotnik --> pleni, vijoličen trikotnik --> plenilci, moder trikotnik --> plenilci, oranžen trikotnik --> plenilci.
V prazne okvirčke pišite živa bitja po smislu, lahko je več rešitev. Puščice naj bodo obrnjene na tisto živo bitje, ki je plen drugemu živemu bitju.
PRIMER: v okvirček v drugi vrstici lahko napišemo JEŽ, v tretji vrstici LISICA, v zadnji pa OREL ali pa tudi ČLOVEK (saj pleni vse
živali, če ne zaradi hrane pa zaradi kože oziroma kožuha)
Puščice pa so lahko nastavljene tako:
Kača,lisica, orel --> MIŠ --> želod, goba
Lisica --> JEŽ --> polž, gobe, listi
Jež, orel/človek --> POLŽ --> listi, gobe
Orel/človek, lisica, (jež) --> KAČA --> miš
Orel/človek --> LISICA --> miš, jež, kača
OREL --> lisica, kača, miš
Seveda je možnosti še veliko, otroci pa naj si pomagajo z učbenikom ali pa z drugimi viri (knjige, članki, internet...).
5.
Naloga:
A) Učenci odgovorijo na vprašanja in tudi ponovijo, kar so reševali na prejšnjih straneh. Vprašanja lahko rešujejo s pomočjo kakšnega učbenika, v katerem mislite, da bi lahko našli odgovore ali pa jih rešujte skupaj.
B) Učenci obkrožijo ustrezno črko oz. črke pred pravilnim/i odgovorom/i.
C) Učenci naj si dobro ogledajo tehtnico in nato rešijo spodnja vprašanja. Ta naloga je malo bolj logična, zato je dobro, če pustite učencem dovolj časa za premislek, preden skupaj preverite rešitve.
D) Na zadnji strani je križanka, ki jo lahko namenite domači nalogi ter tako preverite, česa so se učenci naučili. Lahko pa jo pustit tudi za na konec učne ure kot ponovitev naučenega.
Rešitve:
A)
- Z zeleno rastlino oziroma s proizvajalcem.
- Porušilo bi se naravno ravnovesje, ene vrste bi se namnožile (tiste, ki so nižje v prehranjevalni verigi), druge bi bile ogrožene/bi izumrle (tiste, ki so višje v prehranjevalni verigi).
- Tako da pojedo žival, ki je nižje v prehranjevalni verigi.
- Pomen razkrojevalcev: hranijo se z organskimi ostanki in reciklirajo hranilne snovi, kar omogoča kroženje snovi v naravi.
- Preplet prehranjevalnih verig. V naravi je mnogo prehranjevalnih verig, ki se med sabo povezujejo.
- Je kemično sredstvo, s katerim zatremo zajedavce in škodljivce.
B)
- c
- a, c, e
- b
C) v desno, v levo, bila bi
uravnovešena
REŠITEV KRIŽANKE
1. kroženje
2. ravnovesje
3. mesojedci
4. razkrojevalci
5. plenilci
6. plen
7. recikliranje
8. rastlinojedec
9. škropivo
10. smetišče
V spodnjem dokumentu se nahaja naš končni izdelek delovnih listov.
nalog:
- Razvrščanje živih bitij v tri velike skupine: rastlinojedce, mesojedce in vsejedce.
- Spoznavanje pojmov proizvajalec, potrošnik, razkrojevalec.
- Potek in pomen fotosinteze.
- Urejanje prehranjevalnih verig in spletov.
- Pomen kroženja snovi v naravi in poseganje človeka v naravo.
Za vsako posamezno nalogo pa bomo spodaj napisale še navodila in rešitve.
1.
Naloga: Učenci na drugi strani natančnoizrežejo živa bitja in jih prilepijo v tabelo na prvi strani. Pri izrezovanju in lepljenju
potrebujejo škarje in lepilo/selotejp.
Rešitve: V prvi okvirček tabele prilepijo koalo, slona, kravo, miš in zajca.
V drugi okvirček krokodila, leva in kačo.
V tretji okirček pa medveda, opico, ježa in človeka.
2.
Naloga:
A) Učenci povežejo živa bitja iz desnega stolpca s pravilno skupino.
B) Učenci pojasnijo, zakaj nekaterim živim bitjem rečemo proizvajalci.
C) Učenci pojasnijo, zakaj nekaterim živim bitjem rečemo potrošniki.
D) Učenci naštejejo tri organske ostanke, najprej pa predlagamo, da se razloži, kaj pomenijo nekateri pojmi v vprašanju (organsko,
humus...).
E) Pod slike napišejo imena razkrojevalcev.
F) Učenci dopolnijo verigo tako, da najprej pravilno vstavijo manjkajoča živa bitja, nato pa jih še narišejo v modre okvirčke. Narišejo naj preproste skice ali pa najživa bitja prerišejo iz učbenika oziroma drugih gradiv.
Rešitve:
A) Potrošniki: zajec, kobilica, mačka, pajek
Proizvajalci: trava,marjetica
B) Rastline si hrano proizvedejo same iz vode in ogljikovega dioksida, potrebna pa je sončnasvetloba.
Nepravilen odgovor: Rastline hrano s pomočjo korenin črpajo iz tal.Iz tal dobijo le nekatere hranilne snovi in vodo.
Rastline hranijo organske snovi v listih, steblu, plodovih…
C) Živali si ne morejo same proizvajati hrano, zato se prehranjujejo z rastlinami in drugimi manjšimiživalmi.
D) odmrli deli rastlin, poginule živali, živalski iztrebki (po smislu tudi kakšne druge snovi, ki bi jih lahko šteli med organske ostanke)
E) glive/gobe, deževnik, bakterije
F) 2.člen = kobilica, 4. člen = orel, razkrojevalec spodaj = gobe
3.
Naloga: Učenci v kvadratke vpišejo pravilnebesede, ki so podane že v navodilu. Nekatere pojme lahko tudi narišejo, npr.sonce. Nato pa še dopolnijo formulo fotosinteze.
Rešitve:
Kvadratki, katerih puščice kažejo v rastlino: zgornji...sonce ali sončna svetloba, desni...ogljikov dioksid (CO2), pod koreninami...voda (lahko dodate tudi minerale).
Kvadratki, katerih puščice kažejo iz rastline: levi...glukoza, desni...kisik (O2).
Formula fotosinteze: sončna svetloba + voda + CO2 --> glukoza + kisik
4.
Naloga:
A) Učenci morajo urediti prehranjevalno verigo tako, da bo prav.
B) Učenci dopolnejo prazne črte tako, da nanje prepišejo pravilno izbiro iz oklepaja in na drugo črto v stavku napišejo ustrezno živo bitje. Nato pa naštejejo nekaj (npr. 3-5) plenilcev in plenov, najbolje tista, ki jih prej v delovnem listu še nismo omenili.
C) Učenci v prazna okenca narišejo živa bitja in tako dopolnijo prehranjevalne verige.
D) Učenci najprej napišejo, katero živo bitje je na sliki, nato pa se lotijo preostalega dela naloge. Odgovorijo na prvi dve vprašanji, torej na kratko pojasnijo, kaj so to zajedalci in kaj razkrojevalci. Najbolje je, da pojasnijo njihovo vlogo v naravi. Potem pa si izmislijo še dve prehranjevalni verigi, eno z zajedalci in eno z razkrojevalci (ni pomembno v katerem vrstnem redu).
E) Učenci s puščicami povežejo člene prehranjevalnega spleta in smiselno dopolnijo prazna okenca. V trikotnike pa zapišejo, če so živa bitja v tisti vrstici, v kateri je določen trikotnik, pleni ali pa plenilci.
Rešitve:
A) solata, polž, jež, lisica
B)
Lisica je plenilec, ki se prehranjuje z zajci (več rešitev, po smislu).
Solata je plen, ki je hrana polžem (več rešitev, po smislu).
Mačekje plenilec, ki se prehranjuje z mišmi (večrešitev, po smislu).
Plenilci: možnih več rešitev, npr. tiger, volk, morski pes...
Pleni: možnih več rešitev, npr. zajec, trava, žuželke...
C) Verige dopolnite po smislu. Na prvem mestu naj bi bil proizvajalec, na drugem rastlinojedec ali pa tudi vsejedec, torej tista živa bitja, ki jedo proizvajalce,in nato plenilci, ki jedo rastlinojedce (ali vsejedce).
D) Na sliki je zajedalec klop. Zajedalci so bitja, ki se zajedajo na druga bitja (živijo od njihovih teles/ na njihovih telesih). Razkrojevalci so bitja, ki razgradijo odmrle organizme. Prehranjevalni verigi rešite po smislu, zajedalci in razkrojevalci spadajo na konec verige.
E) Zelen trikotnik --> pleni, vijoličen trikotnik --> plenilci, moder trikotnik --> plenilci, oranžen trikotnik --> plenilci.
V prazne okvirčke pišite živa bitja po smislu, lahko je več rešitev. Puščice naj bodo obrnjene na tisto živo bitje, ki je plen drugemu živemu bitju.
PRIMER: v okvirček v drugi vrstici lahko napišemo JEŽ, v tretji vrstici LISICA, v zadnji pa OREL ali pa tudi ČLOVEK (saj pleni vse
živali, če ne zaradi hrane pa zaradi kože oziroma kožuha)
Puščice pa so lahko nastavljene tako:
Kača,lisica, orel --> MIŠ --> želod, goba
Lisica --> JEŽ --> polž, gobe, listi
Jež, orel/človek --> POLŽ --> listi, gobe
Orel/človek, lisica, (jež) --> KAČA --> miš
Orel/človek --> LISICA --> miš, jež, kača
OREL --> lisica, kača, miš
Seveda je možnosti še veliko, otroci pa naj si pomagajo z učbenikom ali pa z drugimi viri (knjige, članki, internet...).
5.
Naloga:
A) Učenci odgovorijo na vprašanja in tudi ponovijo, kar so reševali na prejšnjih straneh. Vprašanja lahko rešujejo s pomočjo kakšnega učbenika, v katerem mislite, da bi lahko našli odgovore ali pa jih rešujte skupaj.
B) Učenci obkrožijo ustrezno črko oz. črke pred pravilnim/i odgovorom/i.
C) Učenci naj si dobro ogledajo tehtnico in nato rešijo spodnja vprašanja. Ta naloga je malo bolj logična, zato je dobro, če pustite učencem dovolj časa za premislek, preden skupaj preverite rešitve.
D) Na zadnji strani je križanka, ki jo lahko namenite domači nalogi ter tako preverite, česa so se učenci naučili. Lahko pa jo pustit tudi za na konec učne ure kot ponovitev naučenega.
Rešitve:
A)
- Z zeleno rastlino oziroma s proizvajalcem.
- Porušilo bi se naravno ravnovesje, ene vrste bi se namnožile (tiste, ki so nižje v prehranjevalni verigi), druge bi bile ogrožene/bi izumrle (tiste, ki so višje v prehranjevalni verigi).
- Tako da pojedo žival, ki je nižje v prehranjevalni verigi.
- Pomen razkrojevalcev: hranijo se z organskimi ostanki in reciklirajo hranilne snovi, kar omogoča kroženje snovi v naravi.
- Preplet prehranjevalnih verig. V naravi je mnogo prehranjevalnih verig, ki se med sabo povezujejo.
- Je kemično sredstvo, s katerim zatremo zajedavce in škodljivce.
B)
- c
- a, c, e
- b
C) v desno, v levo, bila bi
uravnovešena
REŠITEV KRIŽANKE
1. kroženje
2. ravnovesje
3. mesojedci
4. razkrojevalci
5. plenilci
6. plen
7. recikliranje
8. rastlinojedec
9. škropivo
10. smetišče
V spodnjem dokumentu se nahaja naš končni izdelek delovnih listov.
| ziva_bitja_v_naravi.pdf |
Spodaj lahko najdete še naš skice grafičnih podob gradiv, torej kako naj bi naloge izgledale ter idejni osnutek, ki je nastajal bolj na začetku našega projekta.
VIRI:
Glažar A., S., Kralj, M. in Slavinec, M. (2001). Spoznavajmo naravo 5. Ljubljana: DZS.
Schlamberger, N. in Labernik, Z. (2001). Učni načrt, program osnovnošolskega izobraževanja: Naravoslovje in tehnika. Ljubljana: NUK Ljubljana.
Skribe Dimec, D., Gostiničar Blagotinšek, A., Florjančič, F. in Zajc, S. (2008). Raziskujemo, gradimo. Ljubljana: DZS.
SLIKE:
www.freepik.com
www.canstockphoto.com
www.dreamstime.com
www.fotolia.com
Glažar A., S., Kralj, M. in Slavinec, M. (2001). Spoznavajmo naravo 5. Ljubljana: DZS.
Schlamberger, N. in Labernik, Z. (2001). Učni načrt, program osnovnošolskega izobraževanja: Naravoslovje in tehnika. Ljubljana: NUK Ljubljana.
Skribe Dimec, D., Gostiničar Blagotinšek, A., Florjančič, F. in Zajc, S. (2008). Raziskujemo, gradimo. Ljubljana: DZS.
SLIKE:
www.freepik.com
www.canstockphoto.com
www.dreamstime.com
www.fotolia.com
Če se vam pojavi še kakšno vprašanje v zvezi z učnimi listi ali pa navodili, nas lahko kontaktirate na [email protected].
Želimo vam uspešno reševanje! :)
Želimo vam uspešno reševanje! :)
